Bosnia trip

Lepega jutra prvega dne maja, smo se odločili da zapustimo Slovenijo in odpotujemo v našo bivšo bratsko državo Bosno. Na trati pred hišo smo se poslovili od lokalnega srnjaka in krenili na pot.



Prva postojanka je bila Бања Лука (Banja Luka). Do tja sicer ni težko priti, malo težje, ko moraš pri 90 na uro čitati ćirilicu... :)

Mesto se lepo razvija, pri čemer pomagamo tudi mi Slovenčki... npr. pri oblaganju te pravoslavne cerkve.

Banja luka je lepo mesto, z malo kitajsko tržnico, majhnim grajskim obzidjem, drugače pa drugo največje mesto v Bosni.

Ker je bil praznik je bilo v mestu malo zatišja. Ljudje so odpotovali na krajši dopust, kak piknik ali pa na kakšen drink...
Tudi mi smo se odločili, da tukaj prespimo in pot v Capajebo nadaljujemo naslednji dan.
Da še malo opišem center, kjer smo prespali:

To je malo naselje bungalovov, ki zgledajo kot iz pravljice, poleg je parking za jeklenega konjička, ponoči na stolpu sedi varnostnik, ki čuva celo vas. (Ovce so preteklost- vsaj tukaj, zato sedaj čuvajo turiste... :)... )

No, poleg so še zastonj bazeni, pizzerija, kafič, avtopralnica itd... V sobo si lahko naročite zajtrk.. Slike povedo več:






Naslednji dan vsem poznano Jajce... kjer se je rodila naša (bivša) država...



Jajce je zelo prijetno malo mestece, kjer je življenje umirjeno... ljudje lepo sedijo zunaj na kavici in počasi počasi začenjajo dan... (mimogrede... kavica stane 1 marko ali 0,5€)

Dolgo oz. utrujajočo pot nadaljujemo do Sarajeva in po nastanitvi nas želja po čevapih in lepinjah takoj spravi k sebi...

baščaršija

baščaršija
pogled z obzidja... (številnost pokopališč... tega se boste morali navaditi- nekatera so delali celo na nogometnih igriščih, ko jim je zmanjkalo prostora)veliiiko Sarajevoizvir Bosne in važni labod (lokacija blizu letošnje Intereuropiade)

okoli tega parka (izvir Bosne) se lahko popeljete tudi s takšnim lepim konjičkom
olimpijski center, ki propada (namesto dvoran so spodaj trgovine in kafiči)še ena slika propadajoče olimpijske podobeob poti domov je to vsakdanji prizor, ki zbudi lakoto v še tako sitem želodcu...no, tele so še žive... :)

še en utrinek, ki pove več kot besede...

Zaključek poti je bil skozi Tuzlo, kjer smo pogledali slano jezero (edino v Evropi), ki je bilo napol prazno, ker so ga čistli. Rudnika soli nismo našli.

Vse, ki so vas fotografije in besede navdušile naj samo povem... čimprej v avto in pot pod kolesa... Splača se za oči, malo manj za denarnico, najbolj pa za dušo.

Roman